V manj kot 100 dneh je Mihael Kolar pretekel 100 maratonov skozi 11 evropskih držav (v času korona krize). Motivirala ga je potreba po razvoju in napredku človeškega duha ter iskanje resnice, nagradile pa zanimive spremembe in spoznanja.

Kot coachi se moramo zavedati, kdaj in kako vstopamo v klientov sistem in vedeti, kako iz njega tudi izstopiti.  Za coacha vedno obstaja nevarnost, da se prehitro in prekmalu poglobi v proces coachinga, brez, da bi zgradil dobre temelje ali razumel sisteme, v katere vstopa.

V današnjem svetu samouresničitev pomeni dosežene cilje kot so diploma, dobra služba, ugled, prestižen poklic in debeli bančni račun. Toda mnoge je to pripeljalo  tudi do roba izgorelosti, iztrošenosti in raznih bolezni. Dejanska samouresničitev je pogojena s spoznanjem sebe, najti sebe v sebi!

Coaches need to consider their coachee’s organizational culture as part of the coaching process as organizational culture can present barriers to behaviour change.

11. in 12. junija 2020 je potekal mendarodni ONLINE Kongres coachev in mentorjev. Glavna tema kongresa je: Meje odgovornosti v coachingu in mentorstvu. Pridružilo se je 19 predavateljev iz 8 različnih držav.

V online diskusiji z izkušenim mentorjem in coachem svetovne širine smo raziskovali, kako se pred našimi očmi spreminja svet coachinga in mentorstva, kaj je pri tem zares pomembno in kakšne priložnosti nam te spremembe prinašajo.

Brezplačni coaching in mentorstvo v času pandemije Covid-19 Včasu razglasitve pandemije je naše združenje ponudilo roko pomoči. Ne znamo zdraviti ljudi, smo pa usposobljeni in poklicani za to, da ljudem in družbi ponudimo podporo v obliki brezplačnega coachinga in mentorstva v času trajanja epidemije oz. do 15. maja 2020. Kako je potekal brezplačni coaching in

Izredni dopisni zbor članov Slovenskega coaching združenja, kjer se odločamo o pridružitvi Evropskemu združenju za mentorstvo in coaching EMCC – European mentoring and coaching council.

“Meje mojega jezika so meje mojega sveta,” je zapisal avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, ki je verjel, da je jezik logično in strukturirano orodje, namenjeno predvsem izmenjavi konkretnih informacij in dejstev. 
Ključno vprašanje, ki se skriva za njegovim razmišljanjem in vpliva na našo vsakodnevno komunikacijo z ljudmi okrog nas, pa je: koliko v resnici mi oblikujemo naše besede in koliko naše besede pravzaprav oblikujejo nas?